V nedeljski kmetijski oddaji smo se z mag. Jožetom Moharjem pogovarjali o trenutnem stanju ozimin, setvah jarin in nasvetih za letošnje setve. Predstavil je tudi ponudbo hibridov koruze za pridelavo zrnja. V drugem delu oddaje pa ste slišali utrinek s kmečkega punta na Igu, ki je pred letom dni ostro zarezal v naš prostor in doslej edini, tudi zaradi enostnosti vseh prizadetih, dosegel oprijemljive rezultate.
V nedeljski kmetijski oddaji smo se z mag. Jožetom Moharjem pogovarjali o trenutnem stanju ozimin, setvah jarin in nasvetih za letošnje setve. Predstavil je tudi ponudbo hibridov koruze za pridelavo zrnja. V drugem delu oddaje pa ste slišali utrinek s kmečkega punta na Igu, ki je pred letom dni ostro zarezal v naš prostor in doslej edini, tudi zaradi enostnosti vseh prizadetih, dosegel oprijemljive rezultate.
Nemške kmečke stanovske organizacije danes čakajo na odgovor zvezne vlade in pričakujejo, da se namera o postopni uvedbi trošarine na goriva porabljena v kmetijstvu odpravi. Če do tega ne bi prišlo v Združenju nemških kmetov napovedujejo nadajevanje in stopnjevanje protestov. Več lahko preberete na naši spletni strani.
Nemške kmečke stanovske organizacije danes čakajo na odgovor zvezne vlade in pričakujejo, da se namera o postopni uvedbi trošarine na goriva porabljena v kmetijstvu odpravi. Če do tega ne bi prišlo v Združenju nemških kmetov napovedujejo nadajevanje in stopnjevanje protestov. Več lahko preberete na naši spletni strani.
Nemški kmetje združeni v pobudi Svobodni kmetje so na nemško vlado poleg že znanih zahtev glede neobdavčitve goriva za kmetijstvo in nakupa kmetijskih strojev naslovili pet zahtev. Najbolj odmevna se dotika Evropskega zelenega dogovora (Green Deal) in zgrešene politike »Od vil do vilic«. Oboje je potrebno ukiniti, pravijo.
Nemški kmetje združeni v pobudi Svobodni kmetje so na nemško vlado poleg že znanih zahtev glede neobdavčitve goriva za kmetijstvo in nakupa kmetijskih strojev naslovili pet zahtev. Najbolj odmevna se dotika Evropskega zelenega dogovora (Green Deal) in zgrešene politike »Od vil do vilic«. Oboje je potrebno ukiniti, pravijo.
V zadnji letošnji nedeljski kmetijski oddaji smo gostili direktorico Kmetijske zadruge Ig Heleno Žučko in vinogradnika in evropskega viteza vina ter državnega svetnika Branka Tomažiča. Z njima smo se pogovarjali ob pogledu na leto, ki se poslavlja in izzivih, ki pred kmeti stojijo v letu 2024.
V zadnji letošnji nedeljski kmetijski oddaji smo gostili direktorico Kmetijske zadruge Ig Heleno Žučko in vinogradnika in evropskega viteza vina ter državnega svetnika Branka Tomažiča. Z njima smo se pogovarjali ob pogledu na leto, ki se poslavlja in izzivih, ki pred kmeti stojijo v letu 2024.
»Preveč je preveč!« so v ponedeljek, ko so blokirali Berlin, protestirali nemški kmetje in z opoldansko zasedbo Brandenburških vrat izrekli jasen ne vladnim načrtom za obdavčenje dizelskega goriva in uvedbo davka na kmetijska vozila. Protesti so se nato zadnje dni spontano odvijali po mnogih nemških mestih, včeraj smo tako bili priča kmečki blokadi Stutgarta. Napeto je tudi v Franciji, kjer so zadnje dni pobudo prevzeli prašičerejci, ki opozarjajo na nemogoče gospodarske razmere v katerih se je znašla ta panoga. Kako dogajanje vidi EU poslanec Franc Bogovič...
»Preveč je preveč!« so v ponedeljek, ko so blokirali Berlin, protestirali nemški kmetje in z opoldansko zasedbo Brandenburških vrat izrekli jasen ne vladnim načrtom za obdavčenje dizelskega goriva in uvedbo davka na kmetijska vozila. Protesti so se nato zadnje dni spontano odvijali po mnogih nemških mestih, včeraj smo tako bili priča kmečki blokadi Stutgarta. Napeto je tudi v Franciji, kjer so zadnje dni pobudo prevzeli prašičerejci, ki opozarjajo na nemogoče gospodarske razmere v katerih se je znašla ta panoga. Kako dogajanje vidi EU poslanec Franc Bogovič...
Ob 30. obletnici velikega protesta, ko so slovenski kmetje zaprli mejne prehode, so pred občinsko zgradbo v Puconcih odkrili spominsko znamenje glavnemu organizatorju protesta Evgenu Sapaču. O tem, kaj je bilo ob tem povedanega smo se ustavili v tokratni oddaji.
Ob 30. obletnici velikega protesta, ko so slovenski kmetje zaprli mejne prehode, so pred občinsko zgradbo v Puconcih odkrili spominsko znamenje glavnemu organizatorju protesta Evgenu Sapaču. O tem, kaj je bilo ob tem povedanega smo se ustavili v tokratni oddaji.
Na Igu v ponedeljek zbrani predstavniki vseh kmečkih stanovskih organizacij in barjanskih kmetov so od Ministrstva za naravne vire in prostor ponovno zahtevali umik spornega predloga uredbe PUN oz. črtanje neustavnih določb tako za Ljubljansko barje kot Notranjski trikotnik, oziroma prostovoljno izvajanje vseh prilagoditvenih kmetijskih praks, ki pa morajo biti usklajene s kmetijsko stroko in deležniki. Predsednik zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič pravi, da vse kmečke stanovske organizacije vztrajajo pri zahtevah s protesta v Ljubljani.
Na Igu v ponedeljek zbrani predstavniki vseh kmečkih stanovskih organizacij in barjanskih kmetov so od Ministrstva za naravne vire in prostor ponovno zahtevali umik spornega predloga uredbe PUN oz. črtanje neustavnih določb tako za Ljubljansko barje kot Notranjski trikotnik, oziroma prostovoljno izvajanje vseh prilagoditvenih kmetijskih praks, ki pa morajo biti usklajene s kmetijsko stroko in deležniki. Predsednik zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič pravi, da vse kmečke stanovske organizacije vztrajajo pri zahtevah s protesta v Ljubljani.
Potem ko osnovni dve zahtevi kmetov, umaknitev predloga uredbe PUN in zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali nista bili izpolnjeni, in zakon o zaščiti živali po torkovi obravnavi roma v drugo obravnavo, so pogovori med kmeti in vlado zašli v slepo ulico. Očitno je, da vladajoča koalicija ni pripravljena prisluhniti nobenemu argumentu in nadaljuje sprejemanje sporne zakonodaje z jasnim zavedanjem moči preglasovanja v Državnem zboru. Je pa očitno, da ostanejo brez besed, ko kmetje opozorijo na neustavnost, še bolj pa, ko zahtevajo osebno odgovornost vpletenih uradnikov.
Potem ko osnovni dve zahtevi kmetov, umaknitev predloga uredbe PUN in zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali nista bili izpolnjeni, in zakon o zaščiti živali po torkovi obravnavi roma v drugo obravnavo, so pogovori med kmeti in vlado zašli v slepo ulico. Očitno je, da vladajoča koalicija ni pripravljena prisluhniti nobenemu argumentu in nadaljuje sprejemanje sporne zakonodaje z jasnim zavedanjem moči preglasovanja v Državnem zboru. Je pa očitno, da ostanejo brez besed, ko kmetje opozorijo na neustavnost, še bolj pa, ko zahtevajo osebno odgovornost vpletenih uradnikov.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poročali smo o odprtju enote doma starejših v Rogatcu, prenovi knjižnice v Mozirju, centru trajnostne gradnje v Rogaški Slatini, razgledni ploščadi v občini Brežice, 200-letnici jamske vodniške službe, sistemu e-koles v Medvodah in brezplačnem avtobusu, ki vozi v Polhograjske dolomite.